petek, 16. oktober 2009

Izlet v Afriko

Včeraj sva bila spet na enem boljših potopisnih predavanj. Tokrat je bil mojster slike in besede Marko Mohorčič, policist iz Sežane. Za uro in pol nas je popeljal v odmaknjen svet črne celine, med nasmejane ljudi in divje afriške živali. Ker se je na dvomesečno in 4000 km dolgo pot - od mesta Lilongwe (Malawi) do Johannesburga (JAR) - odpravil sam s kolesom in 40 kg zdravil (pa ne zase), sva zato še s toliko večjim zanimanjem poslušala njegove dogodivščine in priznam, da me je naravnost navdušil. Kot da že sama ne bi imela dovolj idej, se je mednje zasidrala še ena, ki nikakor ne sme ostati neizživeta. Za vse navdušene kolesarske popotnike priporočava obisk njegove (sicer malo pozabljene) spletne strani midva na biciklu, še bolj pa potopisno predavanje, ki ga bo ponovil začetek novembra v knjižnici Prežihovega Voranca na Viču. Potem pa spet odrine na novo misijo.

ponedeljek, 05. oktober 2009

Huda kangla

Ena od prednosti življenja ''na deželi'' je tudi to, da imaš dostop do domačih prehrambenih artiklov, ki so pridelani v bližnji okolici. Že od vsega začetka sva najbolj zvesta naši ''mlekarici'', ki nam vsak večer razen ob nedeljah s svojim belim kombijem skoraj pred blok pripelje sveže (nehomogenizirano!) mleko, jajca in še kaj.

In tkole fensi midva po novem hodiva po mleko. Hvala Katja!

četrtek, 01. oktober 2009

Iskrenost ali izkoriščanje?

telefon zazvoni ->
A: Halo, prosim!
B: (s štajerskim naglasom) Dober dan, je tam Havliček Rok?
A: Ja, dober dan.
B: Moje ime je Mateja in kličem iz podjetja BioDora. Želim vas obvestiti, da ste bili izžrebani v nagradni igri, zato za nagrado prejmete 26-delni komplet hišnega orodja ...
A: Kako, kaj, nč ne razumem; kakšen komplet; kje sem pa sodeloval?
B: Verjetno ste oddali kakšen kupon v Tušu, Sparu ali pa Mercatorju, mi pa smo vas izžrebali
A: Aha, ja super!
B: Ali imate v četrtek popoldan čas? Takrat bo namreč podelitev nagrad.
A: Samo mal, morm pogledat če slučajno že nimam kej rezerviran ... ne v redu bo.
B: Imate mogoče ženo, partnerico, ... bi lahko prišla tudi ona?

...

in tako sva nadaljevala pogovor (jaz v nekoliko zamaknjenem stanju, ker nisem čist dobr dojemal), ko me je na koncu še obvestila, da bom vse prejel tudi po pošti in da se vidimo v četrtek gasilskem domu.

Po prvem navdušenju nad "zmago" so se pričele misli o morebitni nategi. Najprej zaradi navedbe starega naslova, pol zaradi skoraj obvezne udeležbe partnerke, pa uvodne predstavitve sponzorja, pa še neke dodatne nagrade, če potrdiš prisotnost do določene ure in za piko na i pa še glavna nagrada - 7-dnevni paket za 2 osebi v termah. Too good to be true!? Paranoja?

Kaj pa vem, ampak zdi se mi, da je ta svet res postal tako izkoriščevalski in nategovalski, da smo skeptični že na vsakem koraku. Vse skupaj me malo spominja na najino potovanje po Aziji, ko nama je kdo hotel kdaj pomagat, midva pa sva ga že na začetku obsodila, češ tale naju hoče oskubit. Škoda, ampak žal nas je ta sistem tako navadil.