Dovoljeni posladki

Z letošnjim letom sva si zadala postenje sladkorja do Velike noči. Ob jutranjem pluvanju v kozarce ugotavljava, da bi bilo dobro izkoreniniti kandido, zato sva se odločila, da se izogibava vsem kupljenim sladkarijam in domače pripravljenim sladicam in slaščicam. Nič kaj enostavna naloga za človeka, ki obožuje čokolado, sladoled, tiramisu, kremšnite in podobne pregrehe. In tako sva začela odkrivat nov svet posladkov, ki bazira na svežem (ali suhem) sadju. Najine sladice so enostavne, bogate s sadnim deležem in zelo zdrave ;)

KAKAVOV ŠEJK
1 banana
1 žl. pravega kakava
jogurt
sojino mleko

MALINE Z AVOKADOM
1 banana
rezina ingverja
1/4 avokada (mora biti mehek)
maline
sojino mleko

BOROVNIČEVA SKUTA
1 banana
1 žl. borovnic
3 žl. skute
kisla smetana

Postopek gre pri vseh receptih po enakem principu. Najprej zmiksaš sadje*, ingver, kakav, postopoma dodajaš jogurt oz. skuto in nazadnje tekočino (mleko ali sok). Miksaš s paličnim mešalnikom dovolj dolgo, da zmes postane gladka in rahlo penasta. Postrežeš v kozarcu in uživaš.

*priporočljivo je imeti zmrznjeno sadje, saj je posladek boljši dobro ohlajen

Najin Božič

Letos sva se odločila da se bova cel december izogibala Cityparku in podobnim zadevam, niti med stojnicami ob Ljubljanici se nisem sprehodila. Moti me gneča, od klime v trgovinah me boli glava, iskanje daril za najbližje zadnji trenutek pa je obema nočna mora ...

Tako sva za najbližje pripravila posebna darilca, izdelana doma. Z ljubeznijo. Božičkovi piškoti so že nekaj let najina stalnica, le vrste piškotov in njihova embalaža se menjajo iz leta v leto. Že konec novembra sva naredila izbor in nekaj novih receptov preizkusila že prej, da bi nama res uspeli, zadnji vikend pred božičem pa sva veselo pekla in iz stanovanja je dišalo po orehih, rumu, vaniliji ... V takih trenutkih sva res hvaležna za ventilatorsko pečico in dovolj pekačev, saj gre vse skupaj precej hitreje! Za kakšno posebno embalažo nama je potem sicer zmanjkalo časa, saj sva bila precej zaposlena, nama je pa kljub temu uspelo narediti dober vtis na večino obdarovancev. Za Rokove domače, s katerimi sva ob odsotnosti mojih letos preživela božični večer, sva zadnji trenutek pripravila še dodatno presenečenje za razvajanje - punci sta dobili lično zapakiran domač božični scrub za telo, Sašo pa medeno sladico z orehi (fotke na žalost nimam, ni bilo časa!).

Vsaka družina ima svoj način preživljanja božičnega večera. Pri Rokovih se vse skupaj začne s skupno slavnostno večerjo s tradicionalnim menijem in seveda potico. Po večerji smo si ogreli roke in se preselili k jelki pod katero so se darila nabirala vse odkar so jo okrasili, in vsi smo bili že radovedni, kaj se skriva v lepo zavitih paketkih. Drug za drugim smo odpirali vsak po eno darilo, se veliko smejali in se skupaj veselili podarjenega. Letos so darila pokazala, da se znamo poslušati in tudi slišati.

Dan za praznovanje

V sredo je prišel dan slavja, veselja in končno tudi pravi trenutek za odprtje 12 let starega viskija, ki sem ga dobil za svoj 30. rojstni dan. Sari je vendarle uspelo streti še zadnji oreh na faksu, zato sem ji z največjim veseljem pripravil čisto pravo torto, z veliiiiko kreme in malo sadja za zdravje ;P

Tukaj pa še skrivni recept za tiste, ki si zaslužijo razvajanje.

PEČENA KREMNA TORTA

Biskvit

• 125 g moke
• 65 g sladkorja
• 65 g masla
• 1 jajce
• 1 žlička pecilnega

Nadev

• 500 ml mleka
• 2 zavitka vanili pudinga
• 170 g sladkorja
• 3 lončke kisle smetane
• 500 g sadja
• 1 preliv za torte (žele)
  

Najprej skuhaš puding (mleko, pudinga, sladkor) in ga ohladiš. Sestavine za biskvit zmešaš v homogeno maso, ki jo razmažeš po namaščenem modelu za torte - kot pri piti (po podnu in po robu).

V ohlajen puding (prej odstrani skorjico) vmešaš kislo smetano in z vsem skupaj napolniš biskvitno "čašo". Dekoriraš s sadjem in pečeš 80 minut na 175 °C. Ohlajeno torto še preliješ z želatino (za tekočino priporočam sadni sok) in razvajanje se lahko prične.

Porova rižota s kozicami

Zadišala nama je lahka hitra hrana, zato sva že zjutraj, pred izletom, na tanko narezala por in iz zamrzovalnika vzela kozice. Po povratku je bil potreben le še kratek čas mešanja za štedilnikom in že je zadišalo iz skledic ...


Potrebuješ:

• 2 velika pora
• 250 g oluščenih kozic
• 4 stroke česna
• 1 dl belega vina
• naribana limonina lupinica
• 500 ml opranega riža
• sol
  

Kozice popečeš na olju, dodaš nasekljan česen in narezan por. Soliš, dodaš limonino lupinico (ne pretiravaj), zaliješ z vinom, rahlo podušiš, dodaš riž in na koncu zaliješ z 9 decilitrov vode. Ko vse skupaj zavre, pokrito kuhaš 15 min, ugasneš in pustiš še nadaljnih 10 minut. Preden postrežeš narahlo premešaj.

Za posladek pa trojanski krof ;)

Buče bučaste

Tam od konca poletja pa vse do globoke jeseni, ki prinese ameriški haloween in naše vse svete, dvorišča kmetij krasijo buče - oranžne, rumene, bele, zelene, pisane, velike, male, jedilne, okrasne ... O njihovi uporabi v kuhinji se pri nas več govori šele zadnjih par let, prej so (razen v Prekmurju) veljale predvsem za krmo živali. Res škoda, saj so sadež, ki ga lahko pripravimo na nešteto načinov, o visoki vsebnosti vitaminov in mineralov pa je skoraj nepotrebno izgubljati besed. Sploh pa so fine zato, ker jih kot ozimnico lahko hranimo vse do pomladi.

Letos sva si tako nakupila en kup različnih buč, s katerimi sedaj ustvarjava - s pomočjo raznih kuharskih knjig, internetnih virov in food blogov. In nekaj zanimivih, predvsem pa raznolikih ter okusnih načinov priprave, ki sva jih preizkusila, bi rada delila z vami. Opozorila bi samo še na to, da se je treba pred nakupom buč pozanimati kakšen je njihov okus. Drugače se vam lahko zgodi (kot nama), da boste poizkusili prelepo dišečo juho in ugotovili - da je sladka.

JUHA IZ RUMENE BUČE (vir: Desetka)
1/2 kg rumene buče
oljčno olje
1 čebula
1 korenje
1 kos zelene
4 stroki česna
1 žlica masla
peteršilj, origano
bazilika, sol, poper
0,5 dl suhega belega vina
------------------------------
bučna semena
bučno olje
------------------------------
Očiščeno/olupljeno/narezano/nasekljano zelenjavo na oljčnem olju pražimo cca 10 min. Zalijemo z vodo, da je vsa zelenjava pokrita, dodamo začimbe in sesekljana zelišča in pokrito kuhamo še 25 min. Kuhano juho pretlačimo in po potrebi dosolimo/dopopramo oz. dodamo vino.
Pokapamo z bučnim oljem in potresemo s praženimi bučnimi semeni.

PIKANTNA PEČENA BUČA (vir: Jamie Oliver, The Naked Chef)
za 6 oseb potrebujemo:
1 srednje veliko bučo (1-1,5 kg)
2 žlički koriandrovih semen
2 žlički posušenega origana
majhen posušen čili (ali več)
1 žličko soli
1 žličko sveže mletega črnega popra
1 strok česna
2 žlici oljčnega olja
----------------------------------------------
Oprano bučo razrežemo na lunce, spodnje debeline 2,5 cm. Vsa posušena zelišča in začimbe stolčemo v možnarju v fin prah. Dodamo še česen in stolčemo vse skupaj, nato pa postrgamo v skledico in dodamo olje. Kose buče temeljito premažemo z mešanico in jih položimo v pekač z lupino navzdol. Pečemo jih 30 min (oz. do mehkega) v pečici, ogreti na 200°C. Nama najbolj tekne kot priloga mesu, ostanke pa lahko nasekljate in vmešate v vaše testo za kruh - tako dobite super sočne bučne kruhke.

BUČNI KOLAČ (vir: JoyOfBAKING)
4 jajca
100 ml olja
100 ml bučnega olja
300 g rjavega sladkorja
425 g bučnega pireja
260 g moke
45 g pšeničnih otrobov
2 žlički pecilnega praška
1 žlička sode bikarbone
1/4 žličke soli
3/4 žličke mletega cimeta
1/4 žličke mletega ingverja
1/8 žličke mletih klinčkov
100 g sesekljanih orehov ali 170 g nasekljane čokolade
--------------------------------------------------------------------
Najprej takole pripravimo bučni pire. Pečico ogrejemo na 180°C, rešetko postavimo na srednjo stopnjo.
Penasto zmešamo jajca, olje in sladkor in jim dodamo bučni pire. V drugi posodi zmešamo moko, otrobe, pecilni prašek, sodo bikarbono, sol in začimbe. Vsebini obeh posod združimo in na hitro premešamo. Na koncu vmešamo še orehe oz čokolado. Zmes prestavimo v pekač za kolače in pečemo približno 50 do 60 min. Pečen kolač naj 10 min počiva v pekaču, nato ga stresemo na rešetko in pustimo da se popolnoma ohladi. Če nam zapaše kaj čokoladnega lahko ohlajen kolač prelijemo s čokoladno glazuro.

Melancani z orientalskim priduhom

Veliko govoriva o veselju do kuhanja in da ne bi ostalo samo pri tem, sem si rekel, bom pa še jaz podelil kakšen svoj recept. Kadar se gibljem okrog štedilnika rad eksperimentiram, ker so mi tam na voljo poti do neštetih variacij okusov. In včasih se lotim kakšne kombinacije začimb ali sestavin, ki se zdi nenavadna, čudna, mogoče komu celo ogabna, a če si drzneš pokusiti, te lahko prav prijetno preseneti.

Jajčevec ali melancan – tista temno vijoličasta bučka, ki ima lepo napeto, gladko kožo in puhasto belo meso kadar je svež in zdrav, je bil še do pred kratkim relativno slabo poznan. Spomnim se neke oddaje, ko so po ljubljanskih ulicah mimoidoče spraševali, če vedo, kaj je jajčevec in odgovori so bili presenetljivi.

Verjamem , da danes ni več vprašanje kaj je jajčevec, se pa verjetno večkrat vprašamo kaj lahko naredimo iz njega. Predlagam polnjene melancane z orientalskim priduhom po moje.

Potrebuješ:

• 350 g mletega mesa
• 2 srednje velika jajčevca
• 3 okusne paradižnike
• 1 veliko čebulo
• 3 stroke česna
• nariban sir
• cimet, klinčke, pekočo papriko, gorčico

Melancane razpoloviš in izvotliš. Mesnati del narežeš na manjše kose in vse skupaj nasoliš ter pustiš stati 15 min, da izločijo grenkobo. Čebulo popražiš, dodaš mleto meso in začiniš z gorčico, cimetom, mletimi klinčki, pekočo papriko in soljo. Z začimbami ne pretiravaš in tudi ne škrtariš. Ne pozabiš na zrezano zelenjavo, nato pa vse skupaj pokrito kuhaš 10 min.

Polovičke nafilaš, jih prekriješ z rezinami paradižnika in pečeš pol ure v pečici na 200°C. Zadnjih pet minut potreseš še z naribanim sirom in vklopiš infra žar.

Sir in gorčica

Popadla me je strašanska lakota in ob pogledu na najin izpraznjen hladilnik me je rešil sir, ki sta nama ga s Korzike prinesla mami in Sašo.

Sir in gorčica? Ja! Kombinacija, ki smo jo prvič okusili na Nizozemskem. Starana gauda in zaandamska gorčica poskrbita za zadovoljstvo tudi najbolj razvajenih brbončic. Tako sem si prijetno osmrajen kos korziškega sira narezal na pol prsta debele kockice, jih tunkal v oster estragonski zenf in užival v spominih na lanske počitnice.

Veganski eksperimenti

Nekaj najinih sorodnikov je veganov, torej iz prehrane izključujejo vse sestavine živalskega izvora. Poleg tega ne uživajo niti sladkorja niti razhudnikov, zato nama je priprava prigrizka zanje vedno velik izziv, z novimi recepti za tovrstno nekonvencionalno hrano pa tudi sama rada obogativa najine obroke.

Pred kratkim sem tako med brskanjem po kulinaričnem spletu naletela na zanimiv recept, ki v prav vseh sestavinah ustreza zgornji definiciji. Rezultat so energetske ploščice, ki so (preizkušeno) odlične za pred oz. po športni aktivnosti, saj so zdrave, energetsko bogate in okusne. Super je tudi to, da zanje ne potrebuješ nobenih sestavin, po katere bi moral v kakšno od dragih specializiranih trgovin, pa tudi priprava sama ti ne vzame preveč časa.

BANANINE ENERGETSKE PLOŠČICE (vir: Chocolate&Zucchini)
Za srednje velik pekač (36 × 21 cm) potrebujemo:
200 g kosmičev (ovsenih oz. kar imamo pri roki)
60 g fino mletih mandljev
30 g kokosove moke
1/2 žličke fino mlete morske soli
120 g čim bolj temne čokolade (brez sladkorja)
4 zelo zrele banane (cca 400g)
60 ml oljčnega ali kokosovega olja
-------------------------------------------------------------------------
V eni posodi posebej zmešamo vse suhe sestavine razen čokolade. V drugi zmečkamo banane in jim dodamo oljčno olje. Čokolado nasekljamo na manjše koščke. Vsebino obeh posod zmešamo skupaj in narahlo vmešamo še čokolado. Zmes pretresemo v namaščen pekač (če hočemo da so ploščice 100% veganske ga ne namastimo z maslom!!!) in poravnamo. Pečemo v že ogreti pečici na 180°C 25 minut. Razrežemo ko je ohlajeno.

Najina kuharija

Oba že od nekdaj rada kuhava. Najraje po svoje in kadar imava dovolj časa. Rok rad eksperimentira, jaz rada preizkušam nove recepte in jih prilagajam svojim željam. Oba sva bila velika ljubitelja kuharskih oddaj Jameija Oliverja, sva zbiratelja vseh možnih receptov iz kuharskih knjig, spleta (npr. Kulinarična Slovenija, Recipezaar), revij in ustnega izročila, še posebno meni pa kuharska obzorja v zadnjem letu širijo tudi kuharski blogi (npr. Kruh&vino), ki jih naravnost obožujem. Kadar kuhava skupaj, obstajajo le tri možnosti: 1. da se skregava, ker ima en boljšo idejo od drugega in obratno; 2. da se vsak loti ene jedi ali 3. da se odločiva kdo je chef in kdo le pomočnik, ki brez predlogov in komentarjev posluša chefova navodila, pomiva posodo in lupi krompir ;)

Odkar živiva v skupnem gospodinjstvu se s kuho ukvarjava še veliko več kot prej, saj vsakodnevno jeva kosilo doma, pa tudi kruh si večinoma pečeva sama, brez strojčkov. Zato si za kak teden, dva vnaprej piševa ideje za kosila, da so ta raznolika, da so sestavine vedno že pripravljene in trudiva se, da vsaj kakšen del pripraviva že dan prej, da naju pred kuhanjem slučajno ne zagrabi volčja lakota zaradi katere bi se lotila ''kruha in salame''. Vendar pa je zato kuhanje postalo bolj rutinirano in se še vedno veseliva kakšnega prostega vikenda, ko si lahko vzameva za pripravo kosila več časa in izbereva kakšen bolj kompliciran meni.

Pestri velikonočni dnevi

Letošnje velikonočne praznike sva prvič preživljala doma. In za najine domače (seveda tudi za naju) sva se spet lotila peke potice. Mogoče se res sliši, kot da je to domena babic, in vsekakor ne tudi dedkov, a moram reči, da midva nadvse uživava ob peki, kuhi in vsem kar se dobro je in pije.

Budno in natančno so opazovali vsak najin gib ;)

Tokrat sva se tega podviga lotila v veliko večji družbi, saj sva organizirala manjši tečaj peke za domače in tuje goste. Na študentski izmenjavi je namreč Anna - kolegica od dobrega češkega prijatelja Lukaša, ki sva jo nek torek popoldne povabila na kavico v centru Ljubljane. Pridružila se nam je še Urška in skupaj smo uživali prve že prijetno tople sončne žarke, ko je beseda med drugim nanesla tudi na praznike in peko potice. Pa smo se na hitro zmenili, da bi se lahko tega podviga lotili skupaj. Da je bila družba še bolj pestra in stanovanje še bolj polno, so se nam pridružili še Annini češki prijatelji, ki so bili ravno na obisku in večer se je zavlekel pozno v noč. Uspeh, pod vodstvom izkušenih mojstrov, je bil zagotovljen :) manjkala so le še pisana jajčka, ki pa jih ob vseh ostalih dobrotah nihče ni pretirano pogrešal.

Orehova in makova potica

Momoti

Z Urško in Sergejem smo si jih že pred časom obupno zaželeli, zato smo si rezervirali eno od nedelj in si jih pripravili.

Z Urško se poznava že zelo dolgo. Pravzaprav se sploh ne spomnim od kdaj, najini starši so prijateljevali še preden sva se rodili. Vendar pa naju je bolj povezala šele skupna izkušnja, štirje tedni raziskovanja in srkanja tuje kulture ter premagovanje samih sebe na trekingu okrog mogočnih Annapurn. In iz te zgodbe so tudi momoti. Ko jih je naša mala skupinica odkrila na menijih gorskih koč in zakotnih katmandujskih gostilnic, smo v trenutku pozabili na vso drugo kulinarično ponudbo.

Da malo razložim. Momoti so del himalajskega kulinaričnega izročila, po domače bi jih najbolje opisala kot večje žlikrofe iz vlečenega testa, polnjene z različnimi, precej začinjenimi nadevi, od mesnih do zelenjavnih. Originalna verzija je kuhana na pari, obstajajo pa tudi ocvrti in pečeni, jejo se z rokami in se sproti pomakajo v pekočo paradižnikovo omako.

Priprava momotov je sicer enostavna, ampak vzame kar nekaj časa, zato so na jedilniku res zelo poredko, in ker je zadnje čase med našim druženjem beseda pogosto nanesla nanje smo eno od nedelj rezervirali za skupno kuhinjsko ustvarjanje. Dobili smo se pri Urški in Sergeju v Kamniku in ker bi bil greh cel sončen dan preživeti v kuhinji smo se najprej sprehodili na Stari grad. Že kar sestradani smo se po povratku takoj lotili priprave: mesenja testa, sekljanja sestavin, kuhanja omake in ''umetelnega'' izdelovanja momotov. Tokrat nam je testo ves čas delalo preglavice ... morda smo ob odmerjanju sestavin preveč vneto klepetali. A rezultat je bil slasten kot vedno, le videz ni bil ravno estetski. Zato smo trdno odločeni, da kuharijo v bližnji prihodnosti ponovimo še v Litiji.

SLIKE za firbce in RECEPT za kuharske navdušence