petek, 16. april 2010

Kdo opleta?

Ker prejšnjega oreha še niste uspeli streti, vam iz te serije ponujava še enega, sorodnega. Vse zgolj v izobraževalne namene ;)

Kdo spomladi v vetru tako opleta s svojimi laski?

torek, 6. april 2010

Kaj je normalno?

Med prebiranjem knjige Zmagovalec je sam avtorja Paula Coelha sem se ustavil pri seznamu normalnosti, ki se mi je zdel zabaven, a hkrati vreden razmisleka. Seznam naj bi nastajal v času, ko je Javits - človek ki je imel vse kar si je želel (razen samote) - spraševal ljudi kakšno je "normalno" življenje˝, njegov končni seznam pa je temeljil predvsem na tistem, kar so ljudje počeli, in ne toliko na njihovih odgovorih. Tule je nekaj zanimivih ˝normalnosti˝:
  1. Da zapravimo dolga leta, da doštudiramo, potem pa ne dobimo službe.
  2. Da se norčujemo iz tistega, ki išče srečo namesto denarja, in ga imenujemo "človek brez ambicij".
  3. Da kritiziramo vse, ki skušajo biti drugačni.
  4. Da se zbudimo ob zvoku histerične budilke ob postelji.
  5. Da nikoli ne sprašujemo naravnost, čeprav drugi ve, kaj hočemo izvedeti.
  6. Da vedno preziramo tisto, kar smo z lahkoto dosegli, ker ni bilo "potrebne žrtve" in torej gotovo nima zadovoljive kakovosti.
  7. Da v javnih prevoznih sredstvih nikoli ne gledamo ljudem v oči, če ne si to lahko kdo razlaga kot osvajanje.
  8. Da vedno rečemo "saj sem poskusil", čeprav nismo poskusili ničesar.
  9. Da pustimo najzanimivejše stvari v življenju za čas, ko zanje ne bomo imeli več moči.
  10. Da se depresiji izognemo z dnevnimi zajetnimi dozami TV-programa.
  11. Da vlado krivimo za vse slabo.
  12. Da verjamemo vse, kar piše v časopisih.
  13. Da ...
Kaj pa je zate normalno?

Zelen pušeljc

Pomlad in njeno prebujanje me vsakič znova fascinira. Sploh njeni detajli, ki so človeškemu očesu v tem drvečem svetu vse bolj skriti. Kdor se zna ustaviti in se ozreti naokrog lahko opazi, da nas narava bogato obdarja z malimi in velikimi čari. Eden izmed teh je viden na fotografiji in verjamem, da marsikdo tega čara ne vidi in se ga ne zaveda, čeprav nas zgodaj spomladi spremlja tako v mestu kot v gozdu.

Čigav okras je ta zeleni pušeljc?

nedelja, 28. marec 2010

Cunje v škatlah za krofe

Več kot leto dni je že, odkar živiva v najinem stanovanju, a še vedno izgleda, kot da bi se vselila pred kratkim. Že takoj ob vselitvi sva se namreč odločila, da bova dom opremljala počasi in z občutkom, kot nama paše, ne pa s ceneno opremo iz Rutarja ... Verjetno so zato predali za cunje še vedno kartonasti, omara pobrana in predelana iz ostankov, v predsobi še kar kraljuje obešalnik na koleščkih, delovna miza sloni na kozah in tudi kuhinja čaka na zapolnitev zadnjih vrzeli. Kljub temu se vsak dan znova rada vračava v najin brlog in se veseliva vsakega dne, ko lahko brezskrbno poležavava v "dnevni" na zasilnem jogiju ali pa se predajava filmskim užitkom iz Rex naslonjačev. In čeprav se kdaj sprašujeva Pa kako, da si še vedno nisva omislila vsaj poštenih omar? ugotavljava, da so na prednostni listi pač druge potrebe in želje, zato bo oprema morala vsaj še malo počakati.

polica za "nepogrešljivo" literaturo

omara za cunje

kartonasti predali

nedelja, 14. marec 2010

Zadnji skoki na sneg

Ko nas je sonce že prijetno grelo, je zima spet pokazala svoje zobe in nam navrgla še nekaj zadnjega snega. Zgodnje telohe in zvončke je prekrila z belo odejo, nas pa z nizkimi temperaturami opozorila naj toplih jaken le še ne pospravimo.

Kljub temu je bil ta vikend spet bogat s soncem in jasnino. In midva ne bi bila zdrava, če teh darov ne bi maksimalno izkoristila, zato sva se v soboto podala na Nanos, kjer sva se predajala toplim žarkom. Visoko nad nama je sezono otvorila množica zmajarjev.

Danes sva se v dobri družbi podala na turo s tekaškimi smučmi. Pot nas je po sveži špuri vodila med gozdnim drevjem po dolini Kot v osrčje naših dvatisočakov.

Pod nogami se je sneg vidno talil, drevje in grmovje pa je počasi že napenjalo svoje brste. Čeprav zima občasno še mahne z repom, se topli in vse daljši dnevi nezadržno bližajo. Saj je že skrajni čas.