1. maj

Praznik dela na Krku

Verjetno kot večina vas tudi jaz ljubim dela proste dni, še zlasti kadar lahko praznike raztegneš na krajši dopust. Tako smo si letošnje prvomajske počitnice zaželeli preživeti na Krku pri Dolenčevih - v kampu Šilo. Ker smo odpotovali za več dni skupaj, smo s sabo vzeli še kolesa, gurtno, kopalke, kremo za sončenje in seveda predprostor, da ne bi slučajno spet ostali brez strehe nad glavo, kot se je enim zgodilo lani.

Tokrat smo sicer res imeli predprostor s sabo, a nekako smo pogrešali del konstrukcije in predvsem g. Boruta, da bi pomagal z napotki. S postavitvijo baldahina smo se ukvarjali ves ljubi dan, si razbijali glave kako hudiča se zloži to paličje, kako in kam se vse skupaj napne in ko nam je zadevo nekako le uspelo dvigniti od tal, smo ugotovili, da bo treba vajo ponovit in del konstrukcije obrnit. Po dveh dneh nam je le uspelo zmojstrit zadevo in ugotovili smo, da je g. Borut del opreme, ki smo jo pogrešali, uspešno porabil za ojačitev ograje. A kljub temu nam je uspelo postaviti trdno bazo, ki je menda kljubovala celo kasnejšemu neurju - Bravo mi!

Naslednje dni smo uživali v brezdelju in miru vse do praznika dela, ko je kamp oživel kot sredi viška sezone. V četrtek zvečer je dol prihrumela večina slovenskih pavšalistov, vsak s svojim priročnim orodjem, in naslednje dva dni sem se počutil kot sredi gradbišča. Pele so motorke, vrteli so se mešalci za beton, cvilile in ropotale so bormašine, udarna kladiva, krampi, žage in vsak kleni Slovencelj je bil videti presrečen ob pogledu na svoj košček otoka. In nikjer seveda niso manjkale planke, ki so jih vestno pleskali gospe in otroci. Važno da ima vsak svoj košček zemlje in da vsak po svoje uživa praznik dela.

Naj živi 1. maj!

VEČ ...