sreda, 14. januar 2009

Ob polni luni med zasnežene vrhove

Pokljuka je že več kot en mesec zamedena s snegom, pa je še nisva imela časa obiskat, zato naju je, kljub temu da nisem ravno pristaš organiziranih skupinskih izletov in podobnega, premamilo vabilo TNP-jevcev na pohod na Lipansko planino ob polni luni.

Na srečo in veliko veselje vseh je bilo nebo v poznem sobotnem popoldnevu, ko smo hiteli proti Bledu, brez najmanjšega oblačka, mesec pa se je že pripravljal na svoj nočni pohod. Vsi zmrznjeni smo na štartu navlekli nase vso možno hribovsko garderobo in se s parkirišča ob cesti med klepetom počasi podali peš proti vznožju Lipance. Pot nas je najprej vodila preko planine Zajavornik (ki je sicer najina najljubša točka za nabiranje krogov s tekaškimi smučmi), na kateri stanove na debelo pokriva sneg in kjer je v globeli pritisnil pravi sibirski mraz, da nam je sapa zmrzovala v nosovih. Ko se je pot začela vzpenjati smo se počasi odtajali in do Blejske koče smo bili že dobro ogreti. Zaradi močnega luninega sija na cilju sicer nismo opazovali zvezd, smo pa občudovali okoliške vrhove, ki so se zasneženi bleščali v svetli noči.

nedelja, 4. januar 2009

Iz praznega bazena v polno novo leto

Po kolektivnem navdušenju nad uspešnim vstopom v leto 2008, ki je potekalo v bazenu, smo se tudi letos odločili za praznovanje pod Karavankami.

Lansko leto smo namreč preživeli par odbitih pred in ponovoletnih dni na turistični kmetiji na Jezerskem, kjer sta nas dobrosrčno gostila Janez in njegova gospa. Bližina zasneženih hribov in bazen pred hišo pa sta bila še dodatna popestritev ponudbe.

Tudi letos se nas je zbrala kar številčna druščina, zato smo imeli ponovno pestre jedilnike, polno plesišče, kjer smo rajali pozno v noč, pa tudi kandidatov za dnevno oz. nočno sankanje in pohajanje po okoliških vrhovih ni manjkalo.

Gusarji in naši pridruženi člani (kulturološki trio, mladoporočenca in nekaj mlajših bratov in sester) smo kapljali na prizorišče cel torek, nekateri zelo zaposleni pa še v sredo, kar je zdravice za dobrodošlico raztegnilo na dva dni, potem pa se je že pričelo pravo praznovanje. Da ni šlo samo za zabavo smo se posvetili tudi kakšni resni temi, npr. vsakoletni reviziji preteklega leta, letos smo si tudi premierno ogledali fotodokumentacijo gusarskih podvigov, testno smo (so) preizkusili in podali kritiko Mihatove igre, pozabiti pa ne smemo na tradicionalno novoletno tombolo, kjer organizator Miha in njegova ljubka asistentka vsako leto med udeležence razdelita bolj ali MANJ uporabna darila (donatorjev v tem tekstu ne bova izpostavljala). Nekateri so se zabavali tudi na bolj solo način in na daljavo, ter tako požrtvovalno skrbeli za rast slovenskega gospodarstva v teh težkih časih.

Kot že rečeno je vstop v novo leto potekal na dnu bazena, kar se je lani izkazalo za zelo dobro idejo - tako pri voščilih nikogar ne zgrešiš - čeprav sredi noči plezanje ven in noter že lahko povzroča težave. Kljub temu da naj bi bili vsako leto bolj 'odrasli', so nekateri zaradi kakšne tekile ali požirka zlatega šampanjca preveč kmalu po polnoči obležali, ostali pa so nadaljevali še dolgo v jutro. In tako je že spet odpadel tradicionalni novoletni zajtrk ob zvokih dunajske godbe. Na srečo nam je letos ostalo po silvestrovanju še par prostih dni, da smo si lahko odpočili.

Leto, ki se je poslovilo, je kot že ničkolikokrat minilo prehitro, a kljub temu naju najin blog prijazno opominja, da sva tudi letos nanizala kar nekaj dogodkov, ki so naju tako ali drugače zaznamovali. Spomini na nekatere vzbudijo prijetno ščemenje in načrtovanje novih dogodivščin, spet drugi te narahlo zbodejo in opomnijo, da se je za lep svet in dobre odnose potrebno truditi ves čas.

Naj bo leto 2009 težko samo zato, ker se bomo vsi skupaj tako močno trudili za lepši svet

nedelja, 21. december 2008

Že diši po Božiču

Sprehajam se po starih mestnih ulicah in izza vogala diši po toplem kuhanem vinu. Mize so polne veselih obrazov in sprašujem se le o čem tečejo besede. O krizi, ki menda prihaja, o darilih, ki jih "morajo" še nakupiti ali vendarle o kakih lepih stvareh, o spominih in trenutkih, ki so jih preživeli skupaj.

Sara je žal pred kratkim zbolela, zato sva morala preklicati zimsko idilo v gozdarski koči na Pokljuki. Sva se pa zato lotila peke pravih domačih piškotov, zaradi česar je dva dni dišalo kot iz stare babičine kuhinje. In morda tako kot vesela družba ob Ljubljanici, sva tudi midva sedela za mizo in ob ustvarjanju svojih malih ter malo večjih hrustljavih mojstrovin res neobremenjeno uživala ta predbožični čas, obujala spomine na naju in na vse vas, ki ste z nama. Brez hitenja in brez norenja.

Mirne in ljubezni polne praznike vsem na naši ljubi Zemlji!


I walk the old city streets and I can smell the sweet flavour of the mulled wine all arround me. Tables are full of happy faces and I just wonder what are they talking about. About the crisis which is supposed to come, about the gifts they yet "have" to buy, or do they really enjoy their time with each other and try to bring back the memories of the time they've spent together.

Sara's got cold recently, so we had to cancel our fairy-tale winter in the forest cottage. We decided to make some holiday cookie baking instead, so all weekend was full of sweet smells of biscuits. And while we were sitting by the table making our delicious creations, we were enjoying this christmas time, talking and bringing back the memories of us and the people we've shared this year with. Without all the crazy hurrying ...


Peace and love to all the people on our planet Earth!

nedelja, 14. december 2008

Ta veseli petek

... ali super žur v Klubu Gromka

Woooohooo ... po dolgem cajtu nama je spet noro sedl švicat, migat, pet in se vsesplošno zabavat ob odlični muzki in še boljši družbi. DJ Nešo je poskrbel za pravo zakladnico rok hitov, ki so nas držali pokonci vse do zgodnjih jutranjih ur. In tokrat je bila celo Sara tako zagnana, da sem jo komaj spravil domov ... woooohooo!

Z dobrim vzdušjem smo seveda začeli že prej, saj smo imeli poleg rednega petkovega druženja tokrat še en razlog več za dober žur. Dole je namreč opravil še zadnji izpit - kvantna fizika 2 - zato še enkrat vse čestitke!! Torej več kot dovolj razlogov za ta veseli petek.

Midva sva imela najprej sicer nekaj pomislekov o nadaljevanju feštanja pozno v noč, saj smo bili eni zmatrani od težkega tedna, hkrati pa sva bila zjutraj zmenjena z Igorjem za montažo kuhinje v najinem novem domu, kar je pomenilo da bo veseli noči sledilo zgodnje vstajanje. In za tiste, ki tega niso vajeni, to lahko predstavlja težko oviro. A tokrat je očitno zmagala želja po res zasluženi sprostitvi.

Ob tem se ponovno sprašujem zakaj se tako poredko prepuščam zabavam take vrste, a vsakič znova ugotavljam, da pač nisem žurer, ki bi bil pogosto pripravljen večino sobote oz. naslednjega dne žrtvovat za preganjanje tiste male tigraste živalce, ki se ponavadi prikrade na obisk. Se pa z največjim veseljem na vsake kvatre podam na takšen tobogan veselja, pa če me potem naslednji dan obišče cel živalski vrt.

nedelja, 7. december 2008

Iz megle na sonce in sneg

Po delovni soboti sva si namesto poležavanja in zajtrka v postelji privoščila zgodnje vstajanje v gosto litijsko meglo. Na pobudo novih sokrajanov (Mateje, Nuše in Primoža), ki so takega nedeljskega tempa že vajeni, smo se polni optimizma odpravili po sonce in sneg na Gorenjsko.

S prižganimi meglenkami smo se peljali mimo Ljubljane in tam nekje pri Naklem so prvi sončni žarki vendarle uspeli prebiti debeli megleni pokrov. Nad nami so se začeli risati beli vrhovi in pod Storžičem nas je pričakala dobro utrjena sankaška proga. Po prijetnem vzponu smo se v domu okrepčali s čajem, borovničkami in pečenimi parkeljci, nato pa sta se najbolj zagnana - kar 3x zapovrstjo - na saneh pognala v dolino. Sankaška sezona se je danes za nas uradno začela!