Başyayla, 30. 7. 2010 (9. dan, 2.645 m. n. v.)
Povsod megla. Med iskanjem primerne lokacije za šotorjenje nas je iz goste megle prijetno presenetil moški glas - bil je planšar Turan. Verjetno smo mu delovali nekoliko izgubljeni, zato nas je toplosrčno povabil na čaj in nam pokazal izvir pitne vode ter primeren prostor za kampiranje. Iz hvaležnosti smo ga povabili na večerjo, nato pa smo od utrujenosti kmalu popadali v svoje spalke.
Sredi noči, napol v snu, zaslišim kravji zvonec, nato muljenje trave tik ob mojem ušesu in rezek zvok, ker se je nekdo spotaknil ob napenjalno vrvico šotora ... panika! Krava bo padla na naju in naju sploščila v dve palačinki! Izstrelim se pokonci, odprem šotor, skočim ven in začnem divje razganjati živino. Zaprepaden ugotovim, da spimo sredi črede bikov na njihovem pašniku. Medtem ko podim stran enega bika, drugemu zraven popusti mehur, tako da je Saro resno zaskrbelo kako moker in poscan bo najin šotor. Ko sem jih le uspel razgnati, sem obnemel in obstal z odprtimi usti. Hladna noč je odgnala meglo in nad nami se je širilo črno nebo, ki so ga na vseh koncih prebadali tisoči in tisoči zvezd in zvezdic. Nepozabno!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar