četrtek, 25. avgust 2011

საქართველოს

Uspešno in predvsem z obilico lepih zgodb smo se vrnili s 17 dnevnega kolesarjenja po turistično skoraj neobljudeni deželi Sakartvelo, kot jo imenujejo domačini, oz. Gruziji po naše ali Georgia po angleško. V kratkem bi lahko rekel, da gre za deželo z izjemno prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi, z navdušujočimi pogledi na kavkaško gorovje in obdelano kulturno krajino, božanskimi okusi, vse skupaj začinjeno z ostanki preteklega komunizma.

V 16 dneh smo prevozili 875 km in naredili 10.607 višinskih metrov. Ceste so bile večinoma asfaltirane, z zmernimi nakloni (5 - 10 %) in ne pretiranim prometom, seveda pa niso manjkale cvetke, ki so vse skupaj močno popestrile. Z vodo ni bilo težav kot tudi ne z nočenjem in prehranjevanjem. Na celotni poti smo imeli le 2 gumi defekta, 1 zlomljeno špico (napero), 1 rahlo poškodovan zadnji menjalnik in 2 x počena prtljažnika (1 sprednji in 1 zadnji). Čez dan nam je večinoma delalo družbo vroče sonce, hladno pivo, preznojene cunje in lasten utrip srca. Večeri so bili čas za umivanje čez dan natovorjene svinjarije, skupno druženje, uživanje ob hrani in nazdravljanje.

Bilo je enkratno, nepozabno in čudovito potovanje predvsem zaradi izjemne družbe, prijazne dežele in sreče, ki jo nosimo v srcih. Hvala vsem sopotnikom. Lepo je (b)iti z vami.

V nadaljevanju bova kot običajno objavila par zgodb iz popotniškega dnevnika.

nedelja, 31. julij 2011

Pakiranje koles

Dopusti so v polnem razmahu in medtem ko jih večina preživlja ležerno ob morju, bova midva spet švicala. Tokrat se odpravljava kolesarit v Gruzijo. Zakaj ravno tja? Ker naju mika že odkar sva gledala tiste popularne oddaje Globe Trekker s simpatičnim Ianom. In ker so jo imeli ravno letos v planu najini večkratni sopotniki. Dežela naj bi bila polna izredno gostoljubnih ljudi, bogate zgodovine in lepe narave.

Do Tbilisija bomo leteli, zato je treba kolesa primerno spakirat. Najboljše so kartonaste škatle, ki sva jih dobila pri trgovcih s kolesi. Pavle je v četrtek zrihtal mojstra Ludvika, ki nam je pomagal s koristnimi nasveti pri razstavljanju koles in v dobri uri, uri in pol, so bila zložena v nič več kot 20 cm široke, slab meter visoke in kakšen meter in pol dolge škatle. Zdaj pa samo še upamo, da jih ne bojo prav grdo metali po letališčih.

Nujna oprema pri pakiranju: ključ 15 za pedala in imbusi za balanco (orodje za na pot), vezice, vrečke, kosi kartona za zaščito, širok lepilni trak, elastike, pivo za žejo in dobra družba!

Ja, ne morva si pomagat, ampak kolo je zakon.

nedelja, 9. januar 2011

Znanilec pomladi?

Na včerajšnjem izletu sva srečala prvega letos, kmalu je sledil drugi in tretji in ... pa vseeno upava, da se bova to zimo še kaj sankala.