četrtek, 31. december 2009

Bilance, analize in načrti

Zadnje tedne nas z vseh koncev bombardirajo z bolj ali manj podobnimi novicami, vtisi, analizami o preteklem letu in s pričakovanji za prihajajoče. Zakaj pa ne, saj vsak dober gospodar naredi bilanco poslovanja in načrt za naprej. Tudi midva sva. A za razliko od medijskega poročanja o slabem letu, ki ga je treba čim prej pozabiti, je bilo za naju to leto uspeha, zadovoljstva, smeha in zdravja.

Pričakovanja za leto 2010? Ne, strinjava se s Sabrino - pričakovanja nas omejujejo v sprejemanju tega, kar nam ponuja življenje in nam zastrupljajo um z izmišljenimi podobami. Rajši govoriva o najinih ciljih, za katere se bova trudila v prihajajočem letu. O njih boste vsekakor lahko brali tudi vi.


Želiva vam malo pričakovanj in veliko užitkov v danih trenutkih, da bi preudarno izbirali cilje in se veselili na poti do njih. SREČNO!

sreda, 30. december 2009

Najin Božič

Letos sva se odločila da se bova cel december izogibala Cityparku in podobnim zadevam, niti med stojnicami ob Ljubljanici se nisem sprehodila. Moti me gneča, od klime v trgovinah me boli glava, iskanje daril za najbližje zadnji trenutek pa je obema nočna mora ...

Tako sva za najbližje pripravila posebna darilca, izdelana doma. Z ljubeznijo. Božičkovi piškoti so že nekaj let najina stalnica, le vrste piškotov in njihova embalaža se menjajo iz leta v leto. Že konec novembra sva naredila izbor in nekaj novih receptov preizkusila že prej, da bi nama res uspeli, zadnji vikend pred božičem pa sva veselo pekla in iz stanovanja je dišalo po orehih, rumu, vaniliji ... V takih trenutkih sva res hvaležna za ventilatorsko pečico in dovolj pekačev, saj gre vse skupaj precej hitreje! Za kakšno posebno embalažo nama je potem sicer zmanjkalo časa, saj sva bila precej zaposlena, nama je pa kljub temu uspelo narediti dober vtis na večino obdarovancev. Za Rokove domače, s katerimi sva ob odsotnosti mojih letos preživela božični večer, sva zadnji trenutek pripravila še dodatno presenečenje za razvajanje - punci sta dobili lično zapakiran domač božični scrub za telo, Sašo pa medeno sladico z orehi (fotke na žalost nimam, ni bilo časa!).

Vsaka družina ima svoj način preživljanja božičnega večera. Pri Rokovih se vse skupaj začne s skupno slavnostno večerjo s tradicionalnim menijem in seveda potico. Po večerji smo si ogreli roke in se preselili k jelki pod katero so se darila nabirala vse odkar so jo okrasili, in vsi smo bili že radovedni, kaj se skriva v lepo zavitih paketkih. Drug za drugim smo odpirali vsak po eno darilo, se veliko smejali in se skupaj veselili podarjenega. Letos so darila pokazala, da se znamo poslušati in tudi slišati.

nedelja, 20. december 2009

Sneg je!!

Začelo se je s sneženim jutrom,

nizkimi temperaturami

in prijetno tišino.

Na balkonu naju je pozdravilo zmrznjeno kosilo

in zasnežene cokle.

Končno je tudi v naše kraje prišla teta Zima. Dobrodošla.

petek, 18. december 2009

Kulturni december

Veseli december je obrabljena fraza, ki se je ob približevanju konca leta ne moreš izogniti. Sinonim za plastične kozarčke s kuhanim vinom, zmenke s prijatelji in znanci parkrat na teden, zabasane šoping centre, mrzlično nakupovanje daril, utripajoča okna in izložbe ...

Letos me tale božično-novoletni vrtinec nekako ne potegne vase. Mogoče zato, ker do pred kratkim še ni bilo mraza in snega. Mogoče je krivo dejstvo da se čez praznike seliva na Gorenjsko čuvat Febota in je zato v najin domek nesmiselno vnašati praznično dekoracijo. Mogoče sem se preveč koncentrirala na zadnji izpit. Mogoče ... Mogoče je pa krivo to, da sva že tako polno zasedena. Ta mesec se udeležujeva toliko kulturnih prireditev kot prej celo leto ne. Tako bo najin december, če že ne vesel v zgornjem smislu, pa vsaj v kulturnem.

Če bi ta teden v Poletovi rubriki Do nazga nastopala midva, bi res imela kaj povedati:
Zadnja knjiga, film, plošča, koncert, gledališče, razstava?
  • knjiga: GIMNAZIJEC (Karlovšek, I.) / NEZNOSNA LAHKOST BIVANJA (Kundera, M.);
  • film: SABINA (Sandrinne Bonnaire) / Animateka - SVETOVNI JAGODNI IZBOR I / SEVER (Rune Denstad Langlo);
  • koncert: ŠANSONI JACQUESA BRELA (Mouron & Terry Truck);
  • gledališče: KONEC NEKE LJUBEZNI (Polona Vetrih in Sonja Pahor);
  • razstava: ISKRA: NEUVRŠČENO OBLIKOVANJE 1946-1990 (Arhitekturni muzej Ljubljana) / CELJANI (Muzej novejše zgodovine Celje, stalna razstava) / KRAŠKI OVČAR (Hermanov otroški muzej Celje) / SLIKA : PREHAJANJA (Galerija sodobne umetnosti Celje).

Dan za praznovanje

V sredo je prišel dan slavja, veselja in končno tudi pravi trenutek za odprtje 12 let starega viskija, ki sem ga dobil za svoj 30. rojstni dan. Sari je vendarle uspelo streti še zadnji oreh na faksu, zato sem ji z največjim veseljem pripravil čisto pravo torto, z veliiiiko kreme in malo sadja za zdravje ;P

Tukaj pa še skrivni recept za tiste, ki si zaslužijo razvajanje.

PEČENA KREMNA TORTA

Biskvit
  • 125 g moke
  • 65 g sladkorja
  • 65 g masla
  • 1 jajce
  • 1 žlička pecilnega
Nadev
  • 500 ml mleka
  • 2 zavitka vanili pudinga
  • 170 g sladkorja
  • 3 lončke kisle smetane
  • 500 g sadja
  • 1 preliv za torte (žele)
Najprej skuhaš puding (mleko, pudinga, sladkor) in ga ohladiš. Sestavine za biskvit zmešaš v homogeno maso, ki jo razmažeš po namaščenem modelu za torte - kot pri piti (po podnu in po robu).

V ohlajen puding (prej odstrani skorjico) vmešaš kislo smetano in z vsem skupaj napolniš biskvitno "čašo". Dekoriraš s sadjem in pečeš 80 minut na 175 °C. Ohlajeno torto še preliješ z želatino (za tekočino priporočam sadni sok) in razvajanje se lahko prične.

četrtek, 17. december 2009

Ime ji je Sabina

Elle s'appelle Sabine; Sandrine Bonnaire, 2007

Spomnim se, da so pred časom krasili dolgočasne sive ceste veliki plakati z napisi Vsi drugačni, vsi enakopravni. Prav tako se spomnim svoje mladosti, ki sem jo preživljal v Zeleni jami, in neke skupine starejših otrok iz sosednje ulice, ki so se mi zdeli čudni. Bili so drugačni in potrebni stalnega varstva.

Tudi Sabine je drugačna in predvsem nerazumljena. Imela je dokaj normalno otroštvo, dokler se ni morala z mamo odseliti stran od svojih sestrá. To je bila zanjo travmatična izkušnja in kot avtistka je svojo bolečino, stisko preživljala na način, ki je bil takrat za javnost in zdravstveno stroko še nerazumljen, zato so jo hospitalizirali za 5 let. Nafilali so jo z močnimi tableti, jo mirili tudi s prisilnimi jopiči in po petih letih je postala druga Sabine. Podobna otrokom iz sosednje ulice.

Ob tem se zavem lastne sreče in hkrati nelagodja, ki ga čutim ob taki drugačnosti. Nelagodja, ki izvira predvsem iz nerazumevanja. Zato sem hvaležen Sabine in jo toplo priporočam vsem, ki se prestrašite drugačnih.

nedelja, 13. december 2009

Porova rižota s kozicami

Zadišala nama je lahka hitra hrana, zato sva že zjutraj, pred izletom, na tanko narezala por in iz zamrzovalnika vzela kozice. Po povratku je bil potreben le še kratek čas mešanja za štedilnikom in že je zadišalo iz skledic ...


Potrebuješ:
  • 2 velika pora
  • 250 g oluščenih kozic
  • 4 stroke česna
  • 1 dl belega vina
  • naribana limonina lupinica
  • 500 ml opranega riža
  • sol
Kozice popečeš na olju, dodaš nasekljan česen in narezan por. Soliš, dodaš limonino lupinico (ne pretiravaj), zaliješ z vinom, rahlo podušiš, dodaš riž in na koncu zaliješ z 9 decilitrov vode. Ko vse skupaj zavre, pokrito kuhaš 15 min, ugasneš in pustiš še nadaljnih 10 minut. Preden postrežeš narahlo premešaj.

Za posladek pa trojanski krof ;)

petek, 04. december 2009

Kultura gratis

Kakšne stvari so tudi v naši ljubi državici kul. Naprimer to, da se našega največjega pesnika spominjamo kar dvakrat na leto - poleg 8. februarja praznujemo tudi 3. december kot ˝ta veseli dan kulture˝. Po poletni muzejski noči je bil tako včeraj že tretji letošnji dan, ko si je vsak lahko privoščil nekaj kulture gratis.

Prejšnja leta so naju na dogodek opozorili šele pri zadnjih večernih poročilih, ko je bilo že vsega konec, letos pa sva se odločila dan kar najbolje izkoristiti. Izbrala sva dva popoldanska dogodka - voden obisk razstave, ki sva si jo že nekaj časa želela ogledati, nato pa še večerni kinodvorski film.

Razstava Iskra: neuvrščeno oblikovanje 1946–1990 v Arhitekturnem muzeju je bila že nekaj časa na najinem seznamu. Zaradi več razlogov: 1. sem rojena Kranjčanka in v mojem otroštvu je bila v Iskri zaposlena večina mojih sorodnikov in znancev; 2. nostalgija - iskrini izdelki in njihova oblika so nas v otroštvu obkrožali na vseh področjih; 3. z zgodovino kranjske industrije sem se, predvsem z njeno arhitekturo, pred parimi leti intenzivno ukvarjala tudi sama - v bistvu se preko diplomske naloge z njo ukvarjam še sedaj; in 4. zgodbo o uspešnem razvoju izdelkov, ki je hodil z roko v roki z industrijskim oblikovanjem smo konec 80. let zavozili - razstava je tako lahko tudi nekakšen opomin, da se ne bi zgodovina še kdaj ponovila.

Navdušenja avtoric razstave, Barbare Predan in Cvetke Požar, sva se hitro nalezla tudi sama, ob telefonih in gospodinjskih aparatih vzklikala ˝lej, to smo mel pa tud pr ns doma!˝, občudovala premišljeno oblikovanje in vizionarsko izbiro barv posameznih izdelkov in razmišljala o razlogih, ki so botrovali propadu slovenske industrijske velikanke.

Večer sva presedela v nabito polni dvorani Kinodvora ob norveškem filmu Sever. Jomar preživlja težke čase svojega tridesetletnega življenja nekje na mrzlem jugu Norveške, kjer dela kot oskrbnik in vzdrževalec smučarske žičnice. Svojo zamorjenost in tesnobo si vsakodnevno lajša s cigareti in šnopsom, nato pa se nekega dne odloči, da ima vsega dovolj in se odpravi na več kot 1000 km dolgo pot z motornimi sanmi. Film na trenutke daje vtis črne komedije, spet drugič pa v tebi zbudi otožnost in sočustvovanje. In spet sva domov odnesla pomemben nauk : Stvari so včasih težke - samo ne smeš obupat!



Oboje priporočava!

četrtek, 03. december 2009

Od globine se zvrti

Lotila sva se urejanja nepregledne množice slik in priznam, da kar s težko muko, saj če jih sproti ne urejaš, nastane gora podatkov. Ko zakoplješ v to goro, najdeš tudi kakšne zanimive in že pozabljene posnetke, kot je npr tale

Posneto je bilo v baskovski Donostii oz. španskem San Sebastianu. Tokratno iskanko lahko najdete povsod po svetu. Kaj je to?

sreda, 02. december 2009

Buče bučaste

Tam od konca poletja pa vse do globoke jeseni, ki prinese ameriški haloween in naše vse svete, dvorišča kmetij krasijo buče - oranžne, rumene, bele, zelene, pisane, velike, male, jedilne, okrasne ... O njihovi uporabi v kuhinji se pri nas več govori šele zadnjih par let, prej so (razen v Prekmurju) veljale predvsem za krmo živali. Res škoda, saj so sadež, ki ga lahko pripravimo na nešteto načinov, o visoki vsebnosti vitaminov in mineralov pa je skoraj nepotrebno izgubljati besed. Sploh pa so fine zato, ker jih kot ozimnico lahko hranimo vse do pomladi.

Letos sva si tako nakupila en kup različnih buč, s katerimi sedaj ustvarjava - s pomočjo raznih kuharskih knjig, internetnih virov in food blogov. In nekaj zanimivih, predvsem pa raznolikih ter okusnih načinov priprave, ki sva jih preizkusila, bi rada delila z vami. Opozorila bi samo še na to, da se je treba pred nakupom buč pozanimati kakšen je njihov okus. Drugače se vam lahko zgodi (kot nama), da boste poizkusili prelepo dišečo juho in ugotovili - da je sladka.

JUHA IZ RUMENE BUČE (vir: Desetka)
1/2 kg rumene buče
oljčno olje
1 čebula
1 korenje
1 kos zelene
4 stroki česna
1 žlica masla
peteršilj, origano
bazilika, sol, poper
0,5 dl suhega belega vina
------------------------------
bučna semena
bučno olje
------------------------------
Očiščeno/olupljeno/narezano/nasekljano zelenjavo na oljčnem olju pražimo cca 10 min. Zalijemo z vodo, da je vsa zelenjava pokrita, dodamo začimbe in sesekljana zelišča in pokrito kuhamo še 25 min. Kuhano juho pretlačimo in po potrebi dosolimo/dopopramo oz. dodamo vino.
Pokapamo z bučnim oljem in potresemo s praženimi bučnimi semeni.

PIKANTNA PEČENA BUČA (vir: Jamie Oliver, The Naked Chef)
za 6 oseb potrebujemo:
1 srednje veliko bučo (1-1,5 kg)
2 žlički koriandrovih semen
2 žlički posušenega origana
majhen posušen čili (ali več)
1 žličko soli
1 žličko sveže mletega črnega popra
1 strok česna
2 žlici oljčnega olja
----------------------------------------------
Oprano bučo razrežemo na lunce, spodnje debeline 2,5 cm. Vsa posušena zelišča in začimbe stolčemo v možnarju v fin prah. Dodamo še česen in stolčemo vse skupaj, nato pa postrgamo v skledico in dodamo olje. Kose buče temeljito premažemo z mešanico in jih položimo v pekač z lupino navzdol. Pečemo jih 30 min (oz. do mehkega) v pečici, ogreti na 200°C. Nama najbolj tekne kot priloga mesu, ostanke pa lahko nasekljate in vmešate v vaše testo za kruh - tako dobite super sočne bučne kruhke.

BUČNI KOLAČ (vir: JoyOfBAKING)
4 jajca
100 ml olja
100 ml bučnega olja
300 g rjavega sladkorja
425 g bučnega pireja
260 g moke
45 g pšeničnih otrobov
2 žlički pecilnega praška
1 žlička sode bikarbone
1/4 žličke soli
3/4 žličke mletega cimeta
1/4 žličke mletega ingverja
1/8 žličke mletih klinčkov
100 g sesekljanih orehov ali 170 g nasekljane čokolade
--------------------------------------------------------------------
Najprej takole pripravimo bučni pire. Pečico ogrejemo na 180°C, rešetko postavimo na srednjo stopnjo.
Penasto zmešamo jajca, olje in sladkor in jim dodamo bučni pire. V drugi posodi zmešamo moko, otrobe, pecilni prašek, sodo bikarbono, sol in začimbe. Vsebini obeh posod združimo in na hitro premešamo. Na koncu vmešamo še orehe oz čokolado. Zmes prestavimo v pekač za kolače in pečemo približno 50 do 60 min. Pečen kolač naj 10 min počiva v pekaču, nato ga stresemo na rešetko in pustimo da se popolnoma ohladi. Če nam zapaše kaj čokoladnega lahko ohlajen kolač prelijemo s čokoladno glazuro.