sobota, 26. julij 2008

Pri kuharskem mojstru

Na petkov večer, ob zvrhanih kozarcih vina in piva, se je našemu samcu ob slastnem polnočnem narezku utrnila ideja, da naju naslednji dan povabi na piščančji curry z rižem in lečino omako. Kdo bi se lahko uprl tako okusnemu vabilu.

Šef kuhinje nam je razdelil delo, enemu seciranje prsi, drugemu rezanje nesramno pekoče čebule, sam pa je vzel vajeti v svoje roke ko so zažareli plameni. Oprtal si je rdeč predpasnik, zagrabil kuhalnico in vonj po curryju se je začel vabljivo širiti po stanovanju.

Rahlo pekoč azijski okus smo blažili s kapljicami rdečega francoza, za posladek pa smo svoje brbončice razvajali s temno čokolado Lindt z dodanim čilijem.

Good times ...

nedelja, 20. julij 2008

Dancing the 80's

Osemdeseta.

Leta našega otroštva, mam s trajnami in velikimi očali, adidask in trenirk, psihotično svetlečih in pisanih pajkic z vsemi možnimi vzorci, gamaš, gole kože pod usnjeno jakno, močnega roza in turkiznega make upa, prvih računalniških iger ... in glasbe. Kakšna bi bila danes prava žurka brez hitov 80ih - brez komadov Madonne, Princa in Michael Jacksona ali Metallice, Gunsov, Davida Bowieja... pa Duran Duran, Depeche mode, Bruce Springsteen... naštevala bi lahko do onemoglosti.

In ker smo imeli vikend rezerviran za skupno druženje je padla ideja o zabavi v slogu The 80's. Precej težav nam je povzročalo iskanje oblek, okrog smo obrnili marsikatero omaro in se vmes večkrat jezili na naše mame, ker so ravno par let nazaj naredile čistko v rumpelkamrah. A smo na koncu nekaj kosov oblačil, nakita in ostalih potrebščin vseeno našli in nekako skombinirali. Mateja in Primož sta bila zadolžena za muzko, tako da ni manjkala glasbena podlaga v vseh najbolj značilnih ritmih in tonih 80ih let. Bilo je super. Na čase malo divje. Nostalgično.

ponedeljek, 14. julij 2008

A jh uhka 10 u en noč? Uhka.

Po vseh sortah tekaških treningov, takih solo, v dvoje, troje in v kvartetu, po ravninah Ljubljanske kotline in strminah Golovca, po neskončnih krogih štadiona na Slovanu ... in seveda po vseh litrih isostarja in zasluženih pivih pri Simoni sredi noči po treningih ... je v soboto napočil čas, da na letošnji nočni 10ki na Bledu končno spet pokažemo, kakšni so naši rezultati po vseh pretečenih kilometrih.


Po popoldanskem kopanju v Blejskem jezeru se je počasi začelo večeriti, prireditveni prostor se je počasi polnil, trema je rasla (kljub temu, da imam za seboj že kar nekaj takih tekov, trema pred štartom ni nič manjša) ... Po kratkem ogrevalnem teku, razteznih vajah in fotosešnu smo se počasi pripravili na štart in točno ob 10h zvečer je pok označil začetek 2. in že tradicionalne Nočne 10ke. Primož in Rok sta štartala silovito in nas tri kmalu pustila za seboj, ostali (Jernej, Mateja in jaz) pa smo si v našem tempu poskušali izboriti svoj prostor v gosti koloni tekačev. Med potjo so nas bodrili gostje blejskih hotelov in ostali naključni sprehajalci ob jezeru, glasno so navijali redarji, najbolj pa smo bili veseli vzklikanja naših treh navijačic, ki so spotoma celo uspele narediti par "in action" fotk. Namesto, da bi bili vsak kilometer bolj utrujeni, nam je navijanje ob progi dalo krila in tempo je bil temu primerno vedno hitrejši, rezultat na cilju pa nam je vlil voljo za naslednje treninge.



Po osvežujoči nočni kopeli v jezeru, kamor smo hiteli kar v spodnjem perilu, smo poskrbeli za obnovo energetskih zalog z zasluženo kremšnito, pleskavico v lepinji in pivom. Ni kaj, res je lepo biti tekač! Navdušeni nad brezhibno organizacijo prireditve in super vzdušjem ob nastopu benda Joške vn, smo 100 % odločeni, da se Nočne 10ke udeležimo tudi naslednje leto. Še prej pa se na Bled vrnemo na kakšen trening - kopanje po švicanju je res mikavno!


Več fotk si lahko ogledate v Matejinem albumu.

sobota, 12. julij 2008

Ta petek

"Kje in kdaj se dobimo ta petek?" je bolj ali manj standardno vprašanje na našem forumu konec tedna, ki te prijetno spomni, da se spet bliža vikend in z njim zaslužena sprostitev. Petke zvečer imava običajno rezervirane za druženje s Čisto pravimi gusarji in tudi ta ni bil nič drugačen, le da smo se tokrat po dolgem času spet dobil na rajskem vrtu sredi Zelene jame namesto v rezidenci - BS. Miza je bila ravno prav obložena, tekočine ni primanjkovalo, jeziki so nam pa tudi tekli kot namazani. Nekateri so pogrešali le luštne device, ki bi jim stregle hladno pivo. Hja, za to se je treba pa mal bolj potrudit ;)

Petki brez Petkov ne bi bili več petki!

Vsakič znova ugotavljava, bodisi daleč stran od domačih logov ali pa samo na kakšnem popoldanskem izletu, da je človek brez dobrih in iskrenih prijateljev kot juha brez soli.

nedelja, 06. julij 2008

Premočen do gat

Napetost tako v ozračju kot v meni. Idealno za tek. Z Jernejem se zategneva do Fužinskega gradu, narediva par razteznih vaj in optimistično štartava na slabih 10 km. Prvih deset minut čutim stisko, težko diham, celo razmišljam o krajši progi, o hoji, a se ne dam. Vem, da mine. Mašina se ulaufa. Nebo postaja vse bolj temno in od daleč se pobliskava. Jasno nama je, da bova mokra tako ali drugače. Teža oblakov vse bolj pritiska, vse bolj se temni, midva pa pogumno naprej. Da bi se obrnila in šla nazaj ne pride v poštev.

Končno začutiva prve kaplje na razgretih telesih. Prija kot hladen tuš. Nato se rahel dež razbesni v nevihto, nebo se razelektri in strele udarjajo mimo naju. Midva še kar tečeva in tečeva, in ob tem celo uživava kot dva mala otroka, ki z največjim užitkom tacata po lužah. Mokra do gat pritečeva nazaj do avta, ponosna, da nama je spet uspelo, čeprav s slabšim časom.

In o napetosti ni več ne duha, ne sluha...

Skok v morje

Po dolgem času sva si privoščila res čisto poležavanje. Zjutraj, ne prezgodaj, sta naju pobrala Urša in Sergej in skupaj smo jo mahnili proti slovenski obali. Še dobr da je Sergej na tekočem s prometnimi informacijami, drugače bi se zataknili že pred cestninsko postajo Log. Tako smo se z vinjeto na pravilno nameščenem levem zgornjem delu stekla peljali mimo več kilometrske kolone po stari cesti do Vrhnike, od tam pa po AC do morja. Še dobr, da mamo vinjeto ;)

Kljub pomislekom, da bo ob morju ves slovenski narod, je bilo pod strunjanskimi klifi prijetno mirno. Z največjim užitkom smo skočili v ravno prav hladno morje in odplavali predaleč od obale. Predaleč? Ja, sredi morja so nas namreč ustavili "policaji", nas poslikali v prekršku in zagrozili s kaznijo 250 € po glavi, malo v šali, malo zares. Smo se že ustrašili, da smo zašli v hrvaško morje; pri nas nikoli ne veš :) V poduk vsem, ki še ne vejo ... plavati je dovoljeno le 150 m stran od obale, drugače ...