Še pomnite tovariši

Dan na dan deževje, posedanje pred računalnikom ob ustvarjanju najine fotoknjige in hitri skoki ven, samo da je dal Febo mir, so naju konec decembra kar malo uspavali in tako naju je januar presenetil popolnoma nepripravljena. Po praznikih sva imela kar naenkrat toliko opravkov, da sva v glavah komaj dohajala spreminjanje datumov - polne mize dela v službah, vsakodnevno kidanje snega, jutranje sprehajanje Febota, pa večerni skoki na sankanje, da sva vsaj malo uspela izkoristiti najino bivanje na Gorenjskem. Poleg tega pa še nekaj obiskov prijateljev, da nama slučajno ne bi bilo dolgčas. Ja, tale januar je minil kot bi mignil, in že je tu februar ...

V zelo lepem spominu nama je ostal obisk najinih 'diagonalnih' sosedov iz Litije, ki sta se kljub snežnemu metežu tisti petek pripeljala do najine gorenjske rezidence. Ob sneženju smo se nostalgično vračali v tiste otroške, še jugoslovanske zime, ki so bile res taprave in ni nikoli manjkalo snega. Vmes pa je, da bi se laže vživeli v tisti čas, še parkrat zmanjkalo elektrike, tako da smo nazadnje preživeli romantični večer ob svečah.