Little Balaton

Dež. Spet. Tokrat samo prijetno škrabljanje. Dokler namaka samo ponoči je vse fino. Zdaj ko sva napela najin iglu, ni več bojazni da bi plavala. S komarji so pa še vedno težave navkljub Offu, ki sva ga kupila v ta namen. Po celodnevnem kolesarjenju sva si neučakano pripravila makarone s paradižniki in tuno - slastno. In v trenutku, ko bi morala uživati težko prigaran obrok, se pojavijo ti nadležni brenčeči krvosesi. Cel sem spet v bulah; pa še nesramno srbeče je. Za popizdit! V dobri veri, da jih bo pregnal duh piva (če jih že Off ne more), greva vedrit k sosedom v lokal in si naročiva dva velika pira. A glej jih hudiče, so že spet z nama in zabava se lahko nadaljuje.

Vsaj čez dan sva imela mir pred njimi. Danes sva se podala še nekoliko bolj zahodno - k Malemu Balatonu. Če sva včeraj srečevala turiste in se vozila skozi počitniška naselja, sva tokrat lahko spoznavala pristno lokalno podeželje, vključno z vaškim barom. Vsa ta naselja so si zelo podobna. Ob glavni cesti slonijo bivalne hiše, ene bolj, druge manj urejene, zadaj pa imajo pripojene gospodarske objekte in dolge njive. Okrog in okrog se njive razširijo v prostrana polja porasla s koruzo ali žitom, ki jih sem ter tja popestrijo z zlato rumenimi površinami sončnic. O kakšni živinoreji ni ne duha ne sluha, čeprav se včasih le prikrade kakšen domač vonj.

Zanimivo je, da je večina teh vasi brez trgovine, brez pošte, le redko se najde kakšen lokal. Včasih sva imela občutek, kot da je vse na pol zapuščeno, k čemur so dodatno pritrjevale številni izveski z napisom ELADÓ (naprodaj). Na pol poti sva le našla domač bar, kjer se seveda razume le madžarsko. Besedo ászok (pivo) sva hitro osvojila, preostali del besednega zaklada pa sva prepustila rokam. Zunaj ob cesti sva prisedla k sosednji mizi in si privezala dušo s hladnim Arany aszokom. In pot do najinega spa resorta - Hévíz - je bila spet lažja.