ponedeljek, 11. avgust 2008

Amsterdam s kolesa

Prvi vtis o Amsterdamu smo dobili v kampu Zeeburg, ki se nahaja v neposredni bližini mesta in kjer se je naša skupinica začasno razdelila. Pozdravila nas je množica šotorov, postavljenih drug zraven drugega v veliko šotorsko zmešnjavo. In množica najstnikov s celega sveta, ki je bolj ali manj ''v višavah'' posedala in postavala naokoli. Ja, liberalen odnos do drog in prostitucije je še vedno to, zaradi česar turisti množično oblegajo mesto.

Ostale tri dni smo nato ločeno spoznavali mesto, Barbi in Janoš iz baze v Zeeburgu, midva iz udobne rezidence v Zaandamu, kakih 15 km severno od mesta, kjer sva obiskala popotniška prijatelja z zadnjega popotovanja, Pascal in Simona.

Amsterdam je res mesto, v katerem sva se počutila skoraj kot doma. Včasih pa še precej bolje, vsaj kar se kolesarjenja tiče. Dvakrat se nama je namreč uspelo v mesto odpraviti s kolesom. Za kolesarje je na splošno odlično poskrbljeno, od zastonj voženj s trajekti, dobro označenih kolesarskih poti, ki te usmerjajo ne le po različnih predelih mesta, ampak kažejo tudi v smeri sosednjih mest (Zaandam, Haarlem ...) do signalizacije, namenjene le kolesarjem (ki pa nam je po pravici povedano do konca počitnic ni uspelo čisto poštekat) ... Tako sva na kolesih kot dva domačina križarila ob kanalih, po malih uličicah in čez mostove. Če je kolesarski transport na splošno zelo enostaven, pa se vse zakomplicira pri zaklepanju koles. Kolesarskih tatov je namreč ogromno, zato se vsak kolesar trudi, da bi jim delo čim bolj otežil. Tako je vsako kolo zaklenjeno z vsaj dvema ključavnicama, eno fiksno za zadnje kolo in eno debelo ketno, ki celo kolo priklene na kakšen zaupanja vreden fiksni del uličnega inventarja (ograjo, drevo ...).

Gneča turistov in kofišopov je največja v bližini železniške postaje, kjer je vonj po opojnih substancah le redko prekinjen. Proti jugu se gostota obojega počasi manjša in skorajda izgine. Kanali postajajo bolj mirni, dreves ob njih je vedno več. Domačini posedajo v kavarnah in pijejo kavo, ali pa se po službi dobijo na klepetu ob kozarcu piva. Trgovine s spominki in karticami zamenjajo trgovinice, ki razstavljajo in prodajajo skrbno izbrano vsebino, s poudarkom na zanimivem ali pa inovativnem oblikovanju - viseče mreže proti komarjem, igre z vsega sveta, različne izdelke za dom, oblačila in torbice mladih modnih oblikovalcev ... Vse to v edinstvenem ambientu ozkih starih trgovskih hiš, ki se drenjajo ob kanalih, v katerih je stalno zasidrana množica bivalnih čolnov.

Še južneje se mesto počasi konča. Namesto kanalov se kolesarske steze držijo reke Amstel, ki leno vijuga po ruralni pokrajini in namesto meščanov, ki se jim mudi po opravkih naju tu prehitevajo športni kolesarji, ki pozno popoldne izkoriščajo za dnevno dozo rekreacije. Par kilometrov iz centra Amsterdama sva se znašla na podeželju in le stolpnice na nevihtnem obzorju naju opominjajo, da je mesto blizu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar