Tiho škrebljanje po šotoru nas nežno zbudi. Jutro je in sveže. Še na pol v snu se ozrem proti nebu v preverbo ali bo dan primeren za kolesarjenje. Sivina. Povsod gosti temni oblaki in nikjer ni opaziti niti majhne line skozi katero bi lahko posijalo toplo sonce. K sreči so vetrovi bolj ali manj stalno aktivni, zato se tudi oblaki neprestano podijo sem ter tja in če so še ta trenutek temni kot vrag, bodo že v kratkem razpihano beli. Podobno je z dežjem. Pride trenutek ko se lahko ulije kot iz škafa, nekaj deset minut kasneje pa se že kažejo luknje jasnine.Tako smo imeli prvih nekaj dni zaradi vremena težave pri odločanju ali iti na kolo ali ne, saj nas je na prvem kolesarjenju res dodobra namočilo. Potem pa smo se na njegovo muhavost navadili in rajši poskrbeli za dobro opremo - dežnik in sončna očala.
Prve kolesarske kilometre smo premagovali po "hribovitem" delu Nizozemske. Čeprav nismo imeli s sabo nobenih kart z vrisanimi potmi, smo se zelo dobro znašli, saj je za kolesarje odlično poskrbljeno. Na vsakem koraku te spremljajo oznake določene ture in vse kar rabiš je pozornost pri iskanju tablic.Tako smo se prepustili urejenim potem, ki so nas vodile skozi podeželje Maastrichta, kjer smo navdušeno opazovali izredno lepo urejene vrtove prekrasnih hiš, ki pa so imele vse prepogosto obešene zavese (naše predpostavke postajajo vse bolj napačne :). Kmetije so, za razliko od naših, daleč stran od zanemarjenih štal, polja so sveže zelena in prostrana, na njih pa se pasejo krave, ovce ali konji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar