Bil je konec tedna ali bolje rečeno petek; petek zvečer, ki je običajno rezerviran za druženje s Čisto Pravimi Gusarji. Ampak ta petek je bil sploh nekaj izjemnega, saj je bil cel teden naporen kot že dolgo ne in službeno dogajanje preko dneva je moje razpoloženje potiskalo proti vrelišču. Zato je bilo srečanje v Celici nadvse sproščujoče, saj smo vrenje zadušili s hladnim pivom. Svoje pa je dodal še težko pričakovan sneg.
Na poti nazaj domov sva se navduševala nad belimi flikami, ki so naletavale in se zibale sem ter tja v temni noči, ter prekrivale vso nesnago, ki se je na ulicah in cestah nabrala v zadnjem času. Okrog in okrog je bilo vse deviško čisto, ceste bele in večinoma prazne, prisluhnil si lahko tišini noči, le redki avtomobili so se počasi in pridušeno vozili mimo. Obrazi ljudi, ki sva jih srečevala, so bili polni nasmehov, kot otroci, ki se veselijo prvega sankanja ali kepanja. Tudi midva sva bila nad snegom tako navdušena, da sva ob pol enih zjutraj zagrabila lopato in se lotila kidanja. In prav uživala sva!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
"... Tudi midva sva bila nad snegom tako navdušena, da sva ob pol enih zjutraj zagrabila lopato in se lotila kidanja. In prav uživala sva!"
OdgovoriIzbrišiAh, začetek je biu obetajoč, potem pa totalno razočaranje. Mislm, kidala sta, WTF. No pa šalo na stran.
Ja, u petek je blo prou fajn hodt domov po novozapadlem snegu. Je tko fajn škripu pod nogam, da sm ga čez slušalke slišu. Škoda le, da za teh neki kratkih užitkov, potem dva dni po plundri gaziš :(